-
1 fear
[fiə] 1. noun((a) feeling of great worry or anxiety caused by the knowledge of danger: The soldier tried not to show his fear; fear of water.) strah2. verb1) (to feel fear because of (something): She feared her father when he was angry; I fear for my father's safety (= I am worried because I think he is in danger).) bati se2) (to regret: I fear you will not be able to see him today.) bati se•- fearful- fearfully
- fearless
- fearlessly
- for fear of
- in fear of* * *I [fiə]noun(of pred; for za) strah, bojazen, groza; plašnost; zaskrbljenost, nemirto put the fear of god into s.o. — hudo koga grajatito go in fear for s.o.'s life — bati se za življenje kogano fear! — brez skrbi!, kje neki!fear of death, fear of one's life — smrtni strahII [fiə]1.intransitive verbbati se; spoštovati; trepetati;2.transitive verb archaicprestrašiti; plašitinever fear! — nič se ne boj!, brez skrbi!
См. также в других словарях:
za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smŕt — i ž (ȓ) 1. prenehanje življenja, življenjskih procesov: izguba krvi je povzročila smrt; nesreča se je končala s smrtjo; lahka, naravna, navidezna, težka smrt; ugotoviti vzrok smrti / do smrti pretepsti // stanje, ko prenehajo življenjski procesi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgubíti — ím tudi zgubíti ím dov., izgúbil tudi zgúbil (ȋ í) 1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: izgubiti denarnico, dokumente, uro; rokopis se je izgubil / ekspr. pri tebi se vse izgubi / izgubiti sled v snegu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obésiti — im dov. (ẹ ẹ̑) 1. namestiti kaj tako, da je oprto, pritrjeno zgoraj in visi: obesiti sliko, zavese, zvon, zaklano žival; obesiti malho čez ramo, na ramo; obesiti klobuk na klin, obleko na obešalnik; obesiti kotel nad ognjišče, svetilko pod… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
